nedelja, 16. september 2012

Smreka in Krapež

Po dolgem čakanju in večkratnem analiziranju je končno napočil čas za prvo oblikovanje moje mogočne smreke. Gre za yamadori, ki sem ga sam (OK, ne čisto sam, ampak ob pomoči prijatelja Matije) prenesel iz narave. Pričeti delo na takšnem drevesu je vsaj zame poseben trenutek. Dela se ne lotiš kar tako »usput«, pristopiš s spoštovanjem, ko delaš si vzameš čas, želiš imeti mir, biti v pravem feelingu, vsako nepovratno potezo premisliš več krat in pred vsem ne greš čez mejo za katero oceniš, da je za drevo lahko škodljiva. 

Smreka (Abies Picea) - po izkopu
V tej fazi sem se zato odločil za zares prvo, grobo oblikovanje in pri temu na drevesu pustil mnogo več zelenja kot ga bom potreboval v končni podobi. 

Smreka (Abies Picea) - pred oblikovanjem

Pred in med delom sem precej časa posvetil analizi in ključni problem tega drevesa, ki je hkrati tudi eden najbolj zanimivih delov, je suh vrh. Zgornja tretjina drevesa ja namreč v naravi odmrla, čez čas je narava oblikovala suhi les, ki je zelo zanimiv element, a hkrati je to precejšna nočna mora, saj v zgornji tretjini praktično ni na voljo niti ene same vejice, kaj šele veje. Opcija, da oblikujem klasično ravno smreko po principu zadela jo je strela mi ni bila najbolj pri srcu, zato sem se raje odločil, da najmočnejšo vejo na zadnji strani drevesa postopoma ukrivim navzgor in iz nje razvijem nov, živi vrh, ki bo dopolnjeval naravni, mrtvi vrh drevesa.
Naravno odmrli vrh

Drug izziv je sicer mogočno staro deblo, ki pa je popolnoma ravno brez kakršnega koli gibanja. V bistvu to ni nek velik problem, ga je pa potrebno pri analizi upoštevati, kot nekaj kar lahko v končni sliki vpliva na izjemno nezanimiv celotni vtis oblike. Eden izmed načinov za odpravo ravnih linij, ki niso zaželene, je oblikovanje bolj dinamične, nelinearne krošnje, ki prekriva ravno deblo, ter temu podrejeno oblikovanjem jinov in sharijev. V tem primeru je ravno to moj plan, da se izognem ravnosti. V tej fazi žal veje tega še ravno ne dopuščajo, a bodo že še zrasle. 


Tretji izziv so zelo debele veje, ki so zaradi tega ker nad njimi ni bilo drugih vej in so bile deležne obilice svetlobe (posledica mrtvega vrha) pričele rasti, kot je za smreke običajno, navpično navzgor. Za ta problem v tem trenutku, pri obstoječem nivoju znanja, nisem našel boljše rešitve kot krivljenje glavnih vej in uporabo manjših sekundarnih vejic s katerimi sem se poskusil približati zadani prvi silhueti podobe. 

Smreka (Abies Picea) - po prvem oblikovanju

Ekola rezultat je v tej fazi kot povedano zelo groba oblika, ki nakazuje smer je pa še zelo daleč od končne, ciljne podobe. V nadaljevanju sledi razvoj zgornjega dela krošnje, ki bo čez čas precej bliže sprednjemu delu drevesa in bo zakrival določene dele debla. Leva stran krošnje (pred vsem vrhnji del) bo daljša, desna stran krošnje bo imela več praznih prostorov in bo v vrhnjem delu manj zrcalna slika leve strani kot je sedaj, v bistvu bo kot »prečka« v levo. In seveda še suh les, vsi jini in shariji bodo oblikovani na način, ki bo dodal dinamiko.

Na koncu pa seveda pride še natančna definicija krošnje…ja, ja na koncu je pa itak ponovno vse ravno.

nedelja, 19. avgust 2012

Rešeljika - prvo oblikovanje in vizija

Rešeljika (Prunus mahaleb) je ena izmed bolj primernih avtohtonih vrst za razvoj bonsaja saj ima izjemne lastnosti, ki so v bonsajizmu zelo cenjene. Rešeljike v naravi so zelo raznolike, debla imajo običajno veliko gibanja in zanimive dele mrtvega lesa zato ponujajo veliko različnih možnosti oblikovanja. Skorja je groba, listi so relativno majhni in ob vsem tem imajo Rešeljike spomladi lepe bele cvetove, ki so nekakšno nežno nasprotje grobe podobe drevesa. 

Zgodba te Rešeljike se je pričela lansko pomlad, ko sem jo iz narave uspel presaditi z solidno veliko koreninsko grudo. Po enem letu mirovanja v trening posodi je drevo pokazalo veliko moči in zdravja zato sem se odločil za prvo oblikovanje. Cilj prvega oblikovanja je bila selekcija vej in osnovna postavitev primarnih vej.

Prunus Mahaleb 01-2011

Prunus Mahaleb 06-2012
Nekaj ​​mesecev po prvem oblikovanju je drevo močno odgnalo zato je bilo potrebno odstraniti celotno žico. Ker je bilo očitno, da je drevo zelo zdravo in polno energije sem ga v celoti razlistil in ponovno ožičil. Razlistenje ima kar nekaj prednosti. Struktura vej je brez listov veliko bolj vidna, kar omogoča lažje oblikovanje in bolj natančno žičenje. Največja prednost pa je ta, da drevo po razlistenju razvije nove liste in nove kratke veje, kar omogoča dve razvojni fazi v eni sezoni. V relativno kratkem času je tako možno razviti primarno in sekundarno strukturo vej. 

Na žalost sem pri ponovnem žičenju bil precej nespreten in v celoti odlomil glavno desno vejo. Veja se je odlomila ker sem ožičil samo sekundarne veje, osnovno, primarno vejo pa nisem ožičil ker sem jo nameraval pozicionirati z tehniko napenjanj in jo na ta način približati deblu. Ker osnovna veja ni bila v celoti ožičena in posledično ni imela dodatne opore na deblu se je, ob napenjanju v točki stika z deblom, v celoti odlomila. Lekcija osvojena, veja odlomljena. Nikoli več ne bom uporabljal tehnike napenjanja brez dodatne opore žice na celotni veji.

Prunus Mahaleb 07-2012 - nekaj tednov po razlistenju

Rešeljika se je tudi po razlistenju lepo odzvala in v nekaj tednih so odgnali novi listi, ter sekundarne veje. Z izjemo odlomljene veje sem z rezultatom te razvojne faze zelo zadovoljen. Zdaj je čas, da drevo počiva, da si opomore od vseh posegov in si nabere moči. Vejo, ki se je odlomila bo potrebno nadomestiti z novo, ki bo zrasla v nekaj letih. V tem času bom delal na nadaljnjem razvoju, ki bo šel v smeri kot je prikazano na zadnji sliki.

Trenutno stanje in razvojna vizija

torek, 10. julij 2012

Planinski bor (Pinus Mugo) yamadori

To pomlad sem imel precejšnjo srečo in še eno obetavno drevo je dopolnilo mojo zbirko. Gre za yamadori vrste planinski bor (Pinus Mugo), ki je hitro postalo eno izmed najljubših dreves v mojem vrtu. Ima vse,…prijateljsko začetno zgodbo, zgodovino, naravne brazgotine, dinamiko, je zahtevno in posledično vedno znova okupira možgane.

Pinus Mugo - Yamadori
Po prvih mesecih novega domovanja je drevo v dobri formi, zdravo, kaže, da se počuti dobro. Najpomembnejši trenutni načrt je, da tako tudi ostane. V miru in s pravilno oskrbo bo sedaj drevo nekaj časa v miru nabiralo moči. V tem času bodo padale debate, nastajala bo vizija razvoja, skicirane bodo ideje nove oblike in takoj, ko bo pravi čas se bo pričela vizija uresničevati.

Natural deadwood 
Pinus Mugo - Yamadori

nedelja, 01. julij 2012

Rešeljika - Yamadori


Ta Rešeljika (Prunus Mahaleb) je letos dopolnila mojo zbirko. Gre za zelo zanimivo drevo z dobrim gibanjem, zanimivo dinamiko in izjemnim potencialom, ki omogoča veliko različnih možnosti oblikovanja. Čisto po mojem okusu.

Rešeljika - yamadori 
Rešeljika yamadori - druga stran

Rešeljika yamadori -  pogled od blizu


Rešeljika yamadori


četrtek, 28. junij 2012

Pinus Mugo Yamadori


To sezono je mojo zbirko dopolnilo nekaj novih dreves. Eno izmed njih je ta Planinski Bor (Pinus Mugo), ki je zdrav in v dobri kondiciji. Glede na to, da je to ena izmed mojih najljubših vrst in vsaj za moj okus drevo z dobrim potencialom, se bom potrudil, da ostane vsaj v takšni formi. 

Planinski Bor (Pinus Mugo) - Yamadori 

Detajli mrtvega lesa

Zanimive podrobnosti

Oblikovanje by "Mati narava"

Preostale nove pridobitve sledijo v naslednjih dneh.

ponedeljek, 18. junij 2012

Paket brinov pred in po

V času pred EBO in v času po EBI sem obdelal kar nekaj brinov in končno sem našel še čas in voljo za novo objavo. Objavo za nazaj in za naprej. In ker mi genetski zapis pravi, da je vedno bolje gledati naprej, bom kronološko začel v sedanjosti, šel nazaj in gledal naprej.

Torej najprej kronološko najbolj sveža preobrazba, ki sodi v obdobje po EBI. Gre za Brin, ki je pred tremi leti pričel svojo preobrazbo in je iz korita v nekaj letih prišel v svoj prvo pravo posodo. V teh treh letih so na njemu svoj pečat pustili številni bonsajisti, najprej Ivo Saporiti in Mauro Fregara, nato Enrico Savini in na koncu skupina bonsajistvo iz TORE, kjer so v nekaj zaporednih delavnicah padale ideje, predlogi, mnenja, in različni vidiki, ki so ustvarili današnji sliko.


Brin (Juniperus Chinesis) - 2012-06


Na začetku svoje poti je izgledal precej drugače in če bova nadaljevala s podobnim tempom, bo čez čas postal prav spodobno drevo.

Brin (Juniperus Chinesis) - 2009 - 11


Kronološko pred tem, v odboju pred EBO mi je Tomaž Rozina v oblikovanje odstopil njegov Brin, ki sem ga z največjim užitkom oblikoval. V nekaj urah je bila prva preobrazba končana in mislim, da se lahko mali brin z dobro nadaljno oskrbo spremeni v zelo dobro, majhno, dramatično drevo. Tomaž hvala za zaupanje.

Tomažev Brin pred oblikovanjem


Tomažev Brin po oblikovanju
Kronološko še pred tem mi je Rajko odstopil drevo, ki ga je imel namenjenega za svoje tečajnike. Ker je Rajko tiha dobričina sem zraven drevesa dobil še evalvacijo opravljenega dela, oceno preobrazbe, kritične napotke in njegova mnenja za izboljšave. Fajn, ne. Da je bilo vsestransko veselje na koncu še bolj sladko je drevo dobilo novo lastnico in sicer mojo Vesno.

Brin pred oblikovanjem


Brin po oblikovanju
Trije brini so bili oblikovani v obdobju pred in po EBI, v obdobju pred in po tekmovanju NTC in kar je najbolj pomembno v tem pred in po obdobju, je to, da v bistvu sploh ni pred in po obdobja.

Je pa obdobje, ki je pred tekmovanjem za NTC na nek način vzpodbudilo veliko članov kluba , da so mi vsak na svoj način pomagali pri pripravi, pri razvoju, pri učenju in treningu. Tako je Tomaž zelo veliko svojega časa namenil mojim pripravam, nesebično delil vse svoje znanje, prisoten sem bil na vseh njegovih demonstracijah, kjer sem lahko treniral in se učil...tako je Rajko prikrajšal kakšnega tečajnika (in sebe) za drevo in mi podal veliko koristnih nasvetov  in znanja,...tako je Blaž odstopil svojo delovno mizico,....tako je Matej prinesel celoten arzenal bonsajističnih revij,....tako je Janez posodil literaturo in odkrito pokomentiral vsako oblikovanje,...tako je Tomaž odstopil svoj brin in mi dovolil, da ga oblikujem,....tako je veliko članov slovenskega bonsaj kluba pomagalo vsak na svoj način....in vse to skupaj mi ogromno pomeni....mi je ogromno pomenilo pred in mi bo ogromno pomenilo po. In to je to!


torek, 15. maj 2012

EBA 2012 dan po tem

Evropska konvencija, ki jo je letos organiziral Slovenski bonsaj klub je za nami. Občutki so mešani, pomembno pa je, da se pobere pozitivno, da se iz vsega skupaj nekaj naučimo, da potegnemo skupen zaključek in gremo naprej.

Dogodek kot dogodek je bil iz vseh vidikov uspešen. Več kot 1000 obiskovalcev si je v dveh dneh ogledalo 90 dreves iz 11-tih držav. 
Obiskovalci in udeleženci so v veliki večini bili v celoti zadovoljni. Demonstratorji so cel čas delili svoje znanje in izdelali nekaj osupljivih kreacij, ki bodo čez čas postale dobri bonsaji. 




Prva nagrada EBA 2012 - Juniperus Itoigawa by Gino Costa 

EBA 2012 Award of Merit - Juniperus Itoigawa by Nik Rozman

EBA 2012 Award of Merit - Pinus Parviflora by David Busai
EBA 2012 Award of Merit
 Chamaecyparis Malus by  Ruud Simons

EBA 2012 Award of Merit - Fagus Sylvatica by 

Celtis Sinesis by Rajko Podgornik Reš

Pinus Pentaphylla by Tomaž Hafner

Juniperus Chinesis Itoigawa by Tomaž Kovšca

Fagus Sylvatica by Aleš Zavodnik

Rhododendron Indicium by Nik Rozman

Juniperus Procumbens Nana
by Roland Petek

Chamaecyparis Pisifera Bulevard by Roland Petek

Ginkgo Biloba by Tomaž Hafner



Pinus Parviflora Kokonoe by Sandor Papp

Olea Europeaea by Andrea Brasini

Taxus Cuspidata by Giorgio Castagneri

Taxus Cuspidata by Luigi Maggioni

Creategus by Tony Tickle

Juniperus Itoigawa by Gardini Ettore

Quercus Ilex by Fabrizio Petruzzello

Pinus Thunbergii by Mario Pavone

Juniperus Itoigawa by Andreay Koos & Eve Koosne Lelkes

Olea Europaea by Luca Bragazzi

Pinus Sylvestris by Baudouin Delorgeril

Pinus Sylvestris by Baudouin Delorgeril

Juniperus Formosana by Josef Valuch

Fagus Sylvatica by Vaclav Novak

Pinus Syvestris by Jan Bučil

Taxus Cuspidata by Walter Schreiner

Pinus Mugo by Herbert Aigner

Larix Decidua by Karl Thier

Juniperus Chinensis - Clemens Marso

Pinus Perviflora by Jeffrevan de Pol

Rhododendron Indiciium by Casper Den Ouden


Dobro je bilo. V dveh dneh sem skoncentrirano dožival velika pričakovanja, veselje, napetost, nervozo, razočaranje, spozanje, prizemljitev, zabavo, veselje, toplino, užitek, navdušenost in utrujenost, a na koncu je ostalo zadovoljstvo. Moj glavni zaključek tega dogodka je sledeč. V središču vsega morajo biti samo bonsaji, vse ostalo ni pomembno, vse ostalo je nepomemben balast in ovira na poti enega in edinega smisla:" Kako ustvariti dober bonsaj, sklepati pristna prijateljstva in pri temu na polno uživati."