 |
| Smreka (Abies Picea) - po izkopu |
V tej fazi sem se zato odločil za zares prvo, grobo oblikovanje in pri temu na drevesu pustil mnogo več zelenja kot ga bom potreboval v končni podobi.
 |
| Smreka (Abies Picea) - pred oblikovanjem |
Pred in med delom sem precej časa posvetil analizi in ključni problem tega drevesa, ki je hkrati tudi eden najbolj zanimivih delov, je suh vrh. Zgornja tretjina drevesa ja namreč v naravi odmrla, čez čas je narava oblikovala suhi les, ki je zelo zanimiv element, a hkrati je to precejšna nočna mora, saj v zgornji tretjini praktično ni na voljo niti ene same vejice, kaj šele veje. Opcija, da oblikujem klasično ravno smreko po principu zadela jo je strela mi ni bila najbolj pri srcu, zato sem se raje odločil, da najmočnejšo vejo na zadnji strani drevesa postopoma ukrivim navzgor in iz nje razvijem nov, živi vrh, ki bo dopolnjeval naravni, mrtvi vrh drevesa.
 |
| Naravno odmrli vrh |
Drug izziv je sicer mogočno staro deblo, ki pa je popolnoma ravno brez kakršnega koli gibanja. V bistvu to ni nek velik problem, ga je pa potrebno pri analizi upoštevati, kot nekaj kar lahko v končni sliki vpliva na izjemno nezanimiv celotni vtis oblike. Eden izmed načinov za odpravo ravnih linij, ki niso zaželene, je oblikovanje bolj dinamične, nelinearne krošnje, ki prekriva ravno deblo, ter temu podrejeno oblikovanjem jinov in sharijev. V tem primeru je ravno to moj plan, da se izognem ravnosti. V tej fazi žal veje tega še ravno ne dopuščajo, a bodo že še zrasle.
Tretji izziv so zelo debele veje, ki so zaradi tega ker nad njimi ni bilo drugih vej in so bile deležne obilice svetlobe (posledica mrtvega vrha) pričele rasti, kot je za smreke običajno, navpično navzgor. Za ta problem v tem trenutku, pri obstoječem nivoju znanja, nisem našel boljše rešitve kot krivljenje glavnih vej in uporabo manjših sekundarnih vejic s katerimi sem se poskusil približati zadani prvi silhueti podobe.
 |
| Smreka (Abies Picea) - po prvem oblikovanju |
Ekola rezultat je v tej fazi kot povedano zelo groba oblika, ki nakazuje smer je pa še zelo daleč od končne, ciljne podobe. V nadaljevanju sledi razvoj zgornjega dela krošnje, ki bo čez čas precej bliže sprednjemu delu drevesa in bo zakrival določene dele debla. Leva stran krošnje (pred vsem vrhnji del) bo daljša, desna stran krošnje bo imela več praznih prostorov in bo v vrhnjem delu manj zrcalna slika leve strani kot je sedaj, v bistvu bo kot »prečka« v levo. In seveda še suh les, vsi jini in shariji bodo oblikovani na način, ki bo dodal dinamiko.
Na koncu pa seveda pride še natančna definicija krošnje…ja, ja na koncu je pa itak ponovno vse ravno.
