sobota, 19. januar 2013
Noelanders Trophy 2013 - Prvi vtisi
Kot običajno so
pričakovanja za Noelanders Trophy vedno zelo velika. Tudi letos je razstava
vsaj dosegla pričakovano raven. Kakovosti dreves, je ponovno izjemno visoka in celoten dogodek je odličen.
Za prvi vtis objavljam nekaj fotografij. Več fotografij iz razstave in demonstracij
sledi kmalu.
petek, 11. januar 2013
Brin slaba tri leta kasneje
Na zadnji delavnici TORE sem s pomočjo cele skupine zaključil naslednjo razvojno fazo Brina. Drevo sem leta 2010 kupil v MONS-u na mednarodni razstavi SBK in takrat se je začelo najino sodelovanje.
Še isto leto sem ga prvič oblikoval in po dokaj klavrnem oblikovnem rezultatu ugotovil, da bo za spodobno obliko potrebno bolj radikalno poseči v deblo in spremeniti osnovno linijo.
Za krivljenje tako debelega debla je bilo potrebno izrezkati notranjost debla na mestu kjer sem mu želel spremeniti linijo. Po tem posegu je drevo kakšno sezono mirovalo. Vizija v tistem trenutku je bila, da deblo ukrivim navzdol in naredim manjše kompaktno drevo. A se je ta vizija v enem letu spremenila. Naslednje leto me je namreč Hans Van Meer na delavnici SBK prepričal, da je bolje, da ga oblikujem v literati slogu.
Po oblikovaju sem glede izgleda drevesa imel nekako deljena menja. Včeš mi je bilo ko sem bil dobre volje in manj všeč ko sem bil slabe volje. Drevo sem nekaj časa pustil pri miru in ga kar malo zanemaril. Nagibal sem se že k temu, da ga prodam ali zamenjam za kakšno drugo drevo.
Na zadnjih par delavnicah skupine TORA sem ponovno pričel delati na drevesu in ob zelo počasnem, analitičnem pristopu sem začel preigravati različne oblikovne scenarije. Ob čiščenju debla, iskanju žive vene in debati z ostalimi udeleženci skupine je padlo kar nekaj različnih idej. Od minimalistične krošnje iz samo ene veje, do ideje, kjer bi deblo ponovno krivil navzdol. Tomaž je celo skrbno narisal skico prihodnjega designa, ki je upoštevala vse "by the book" oblikovne vidike vključno z zlatim rezom (skica je na voljo v tej objavi). Hvala Tomaž :)
Po štirih delavnicah v TORI je Brin dobil najprej svojo končno vizijo nato še svojo novo podobo. Zdaj sledi ponovno mirovanje, nabiranje moči, nova posoda in veliko natančnega oblikovanja suhega lesa.
V treh letih je drevo imelo svoje vzpone in padce. Spremljali so me trenutki zadovoljstva in trenutke slabe volje, da ne rečem frustracije. Vizija se je spreminjala, podoba drevesa tudi, a na koncu se je vse poklopilo in sem z trenutno podobo zelo zadovoljen. Med tem pa nekaj novih znanj, spoznanj in nepotrebno kompliciranje:)
![]() |
| 2010-05 - Brin pred posegi |
![]() |
| 2010-05 - Brin pred posegi (druga stran) |
Še isto leto sem ga prvič oblikoval in po dokaj klavrnem oblikovnem rezultatu ugotovil, da bo za spodobno obliko potrebno bolj radikalno poseči v deblo in spremeniti osnovno linijo.
![]() |
| 2010-06 - Po prvem oblikovanju |
Za krivljenje tako debelega debla je bilo potrebno izrezkati notranjost debla na mestu kjer sem mu želel spremeniti linijo. Po tem posegu je drevo kakšno sezono mirovalo. Vizija v tistem trenutku je bila, da deblo ukrivim navzdol in naredim manjše kompaktno drevo. A se je ta vizija v enem letu spremenila. Naslednje leto me je namreč Hans Van Meer na delavnici SBK prepričal, da je bolje, da ga oblikujem v literati slogu.
![]() |
| 2011-10 - Pred drugim oblikovanjem |
![]() |
| 2011-10 - Po oblikovanju |
Na zadnjih par delavnicah skupine TORA sem ponovno pričel delati na drevesu in ob zelo počasnem, analitičnem pristopu sem začel preigravati različne oblikovne scenarije. Ob čiščenju debla, iskanju žive vene in debati z ostalimi udeleženci skupine je padlo kar nekaj različnih idej. Od minimalistične krošnje iz samo ene veje, do ideje, kjer bi deblo ponovno krivil navzdol. Tomaž je celo skrbno narisal skico prihodnjega designa, ki je upoštevala vse "by the book" oblikovne vidike vključno z zlatim rezom (skica je na voljo v tej objavi). Hvala Tomaž :)
![]() |
| 2012-12 - Pred drugim oblikovanjem |
Po štirih delavnicah v TORI je Brin dobil najprej svojo končno vizijo nato še svojo novo podobo. Zdaj sledi ponovno mirovanje, nabiranje moči, nova posoda in veliko natančnega oblikovanja suhega lesa.
![]() |
| 2013-01 - Po drugem oblikovanju |
![]() |
| Slaba tri leta razvoja med levo in desno sliko. |
petek, 4. januar 2013
2013 - Bring it on
Koledar se vsako leto nepozabno resetira in nam dodeli novo letnico. Nekako smo se ljudje navadili, da je to kao neka prelomnica, da se moramo kalibrirati, sinhronizirati in znova določiti smer. Tako smo se tudi letos vsak zase zaobljubili, kot že nešteto krat prej. Posledično bomo seveda tudi letos, kot vsako leto poprej boljši, srečnejši, bolj fit, bolj zdravi, bolj pravični, bolj pošteni in bolj še kaj. Večino teh zaobljub se potem običajno kopiči v osebnem dolgu.
Kakor koli že pač, letni ritem bonsajev narekuje narava, drevesa se ne zmenijo za številke in zaobljube. Drevesa imajo svoj ritem, mi svojega in nekako se bolj ali manj ujamemo.
Neke vrste začetek bonsajistične sezone, začetek sinhronizacije mi je postala razstava Noelanders Trophy, ki mi daje nekakšen prvi zagon, me napolni s pričakovanji, mi da dodatno motivacijo, energijo in potem se začnejo stvari odvijati. Kljub temu, da je do razstave še dva tedna smo Tomaž, Miha, Tomaž, Janez, Matej in jaz skupinsko, ter vsak zase sezono odprli že v sredo na delavnici TORE.
Dobro smo začeli, pa da vidimo….2013 bring it on.
Kakor koli že pač, letni ritem bonsajev narekuje narava, drevesa se ne zmenijo za številke in zaobljube. Drevesa imajo svoj ritem, mi svojega in nekako se bolj ali manj ujamemo.
Neke vrste začetek bonsajistične sezone, začetek sinhronizacije mi je postala razstava Noelanders Trophy, ki mi daje nekakšen prvi zagon, me napolni s pričakovanji, mi da dodatno motivacijo, energijo in potem se začnejo stvari odvijati. Kljub temu, da je do razstave še dva tedna smo Tomaž, Miha, Tomaž, Janez, Matej in jaz skupinsko, ter vsak zase sezono odprli že v sredo na delavnici TORE.
Dobro smo začeli, pa da vidimo….2013 bring it on.
nedelja, 16. september 2012
Smreka in Krapež
Po dolgem čakanju in večkratnem analiziranju je končno napočil čas za prvo oblikovanje moje mogočne smreke. Gre za yamadori, ki sem ga sam (OK, ne čisto sam, ampak ob pomoči prijatelja Matije) prenesel iz narave. Pričeti delo na takšnem drevesu je vsaj zame poseben trenutek. Dela se ne lotiš kar tako »usput«, pristopiš s spoštovanjem, ko delaš si vzameš čas, želiš imeti mir, biti v pravem feelingu, vsako nepovratno potezo premisliš več krat in pred vsem ne greš čez mejo za katero oceniš, da je za drevo lahko škodljiva.
Pred in med delom sem precej časa posvetil analizi in ključni problem tega drevesa, ki je hkrati tudi eden najbolj zanimivih delov, je suh vrh. Zgornja tretjina drevesa ja namreč v naravi odmrla, čez čas je narava oblikovala suhi les, ki je zelo zanimiv element, a hkrati je to precejšna nočna mora, saj v zgornji tretjini praktično ni na voljo niti ene same vejice, kaj šele veje. Opcija, da oblikujem klasično ravno smreko po principu zadela jo je strela mi ni bila najbolj pri srcu, zato sem se raje odločil, da najmočnejšo vejo na zadnji strani drevesa postopoma ukrivim navzgor in iz nje razvijem nov, živi vrh, ki bo dopolnjeval naravni, mrtvi vrh drevesa.
Ekola rezultat je v tej fazi kot povedano zelo groba oblika, ki nakazuje smer je pa še zelo daleč od končne, ciljne podobe. V nadaljevanju sledi razvoj zgornjega dela krošnje, ki bo čez čas precej bliže sprednjemu delu drevesa in bo zakrival določene dele debla. Leva stran krošnje (pred vsem vrhnji del) bo daljša, desna stran krošnje bo imela več praznih prostorov in bo v vrhnjem delu manj zrcalna slika leve strani kot je sedaj, v bistvu bo kot »prečka« v levo. In seveda še suh les, vsi jini in shariji bodo oblikovani na način, ki bo dodal dinamiko.
Na koncu pa seveda pride še natančna definicija krošnje…ja, ja na koncu je pa itak ponovno vse ravno.
![]() |
| Smreka (Abies Picea) - po izkopu |
V tej fazi sem se zato odločil za zares prvo, grobo oblikovanje in pri temu na drevesu pustil mnogo več zelenja kot ga bom potreboval v končni podobi.
![]() |
| Smreka (Abies Picea) - pred oblikovanjem |
Pred in med delom sem precej časa posvetil analizi in ključni problem tega drevesa, ki je hkrati tudi eden najbolj zanimivih delov, je suh vrh. Zgornja tretjina drevesa ja namreč v naravi odmrla, čez čas je narava oblikovala suhi les, ki je zelo zanimiv element, a hkrati je to precejšna nočna mora, saj v zgornji tretjini praktično ni na voljo niti ene same vejice, kaj šele veje. Opcija, da oblikujem klasično ravno smreko po principu zadela jo je strela mi ni bila najbolj pri srcu, zato sem se raje odločil, da najmočnejšo vejo na zadnji strani drevesa postopoma ukrivim navzgor in iz nje razvijem nov, živi vrh, ki bo dopolnjeval naravni, mrtvi vrh drevesa.
| Naravno odmrli vrh |
Drug izziv je sicer mogočno staro deblo, ki pa je popolnoma ravno brez kakršnega koli gibanja. V bistvu to ni nek velik problem, ga je pa potrebno pri analizi upoštevati, kot nekaj kar lahko v končni sliki vpliva na izjemno nezanimiv celotni vtis oblike. Eden izmed načinov za odpravo ravnih linij, ki niso zaželene, je oblikovanje bolj dinamične, nelinearne krošnje, ki prekriva ravno deblo, ter temu podrejeno oblikovanjem jinov in sharijev. V tem primeru je ravno to moj plan, da se izognem ravnosti. V tej fazi žal veje tega še ravno ne dopuščajo, a bodo že še zrasle.
Tretji izziv so zelo debele veje, ki so zaradi tega ker nad njimi ni bilo drugih vej in so bile deležne obilice svetlobe (posledica mrtvega vrha) pričele rasti, kot je za smreke običajno, navpično navzgor. Za ta problem v tem trenutku, pri obstoječem nivoju znanja, nisem našel boljše rešitve kot krivljenje glavnih vej in uporabo manjših sekundarnih vejic s katerimi sem se poskusil približati zadani prvi silhueti podobe.
![]() |
| Smreka (Abies Picea) - po prvem oblikovanju |
Ekola rezultat je v tej fazi kot povedano zelo groba oblika, ki nakazuje smer je pa še zelo daleč od končne, ciljne podobe. V nadaljevanju sledi razvoj zgornjega dela krošnje, ki bo čez čas precej bliže sprednjemu delu drevesa in bo zakrival določene dele debla. Leva stran krošnje (pred vsem vrhnji del) bo daljša, desna stran krošnje bo imela več praznih prostorov in bo v vrhnjem delu manj zrcalna slika leve strani kot je sedaj, v bistvu bo kot »prečka« v levo. In seveda še suh les, vsi jini in shariji bodo oblikovani na način, ki bo dodal dinamiko.
Na koncu pa seveda pride še natančna definicija krošnje…ja, ja na koncu je pa itak ponovno vse ravno.
nedelja, 19. avgust 2012
Rešeljika - prvo oblikovanje in vizija
Rešeljika (Prunus mahaleb) je ena izmed bolj primernih avtohtonih vrst za razvoj bonsaja saj ima izjemne lastnosti, ki so v bonsajizmu zelo cenjene. Rešeljike v naravi so zelo raznolike, debla imajo običajno veliko gibanja in zanimive dele mrtvega lesa zato ponujajo veliko različnih možnosti oblikovanja. Skorja je groba, listi so relativno majhni in ob vsem tem imajo Rešeljike spomladi lepe bele cvetove, ki so nekakšno nežno nasprotje grobe podobe drevesa.
Zgodba te Rešeljike se je pričela lansko pomlad, ko sem jo iz narave uspel presaditi z solidno veliko koreninsko grudo. Po enem letu mirovanja v trening posodi je drevo pokazalo veliko moči in zdravja zato sem se odločil za prvo oblikovanje. Cilj prvega oblikovanja je bila selekcija vej in osnovna postavitev primarnih vej.
Na žalost sem pri ponovnem žičenju bil precej nespreten in v celoti odlomil glavno desno vejo. Veja se je odlomila ker sem ožičil samo sekundarne veje, osnovno, primarno vejo pa nisem ožičil ker sem jo nameraval pozicionirati z tehniko napenjanj in jo na ta način približati deblu. Ker osnovna veja ni bila v celoti ožičena in posledično ni imela dodatne opore na deblu se je, ob napenjanju v točki stika z deblom, v celoti odlomila. Lekcija osvojena, veja odlomljena. Nikoli več ne bom uporabljal tehnike napenjanja brez dodatne opore žice na celotni veji.
Rešeljika se je tudi po razlistenju lepo odzvala in v nekaj tednih so odgnali novi listi, ter sekundarne veje. Z izjemo odlomljene veje sem z rezultatom te razvojne faze zelo zadovoljen. Zdaj je čas, da drevo počiva, da si opomore od vseh posegov in si nabere moči. Vejo, ki se je odlomila bo potrebno nadomestiti z novo, ki bo zrasla v nekaj letih. V tem času bom delal na nadaljnjem razvoju, ki bo šel v smeri kot je prikazano na zadnji sliki.
Zgodba te Rešeljike se je pričela lansko pomlad, ko sem jo iz narave uspel presaditi z solidno veliko koreninsko grudo. Po enem letu mirovanja v trening posodi je drevo pokazalo veliko moči in zdravja zato sem se odločil za prvo oblikovanje. Cilj prvega oblikovanja je bila selekcija vej in osnovna postavitev primarnih vej.
![]() |
| Prunus Mahaleb 01-2011 |
![]() |
| Prunus Mahaleb 06-2012 |
Nekaj mesecev po prvem oblikovanju je drevo močno odgnalo zato je bilo potrebno odstraniti celotno žico. Ker je bilo očitno, da je drevo zelo zdravo in polno energije sem ga v celoti razlistil in ponovno ožičil. Razlistenje ima kar nekaj prednosti. Struktura vej je brez listov veliko bolj vidna, kar omogoča lažje oblikovanje in bolj natančno žičenje. Največja prednost pa je ta, da drevo po razlistenju razvije nove liste in nove kratke veje, kar omogoča dve razvojni fazi v eni sezoni. V relativno kratkem času je tako možno razviti primarno in sekundarno strukturo vej.
Na žalost sem pri ponovnem žičenju bil precej nespreten in v celoti odlomil glavno desno vejo. Veja se je odlomila ker sem ožičil samo sekundarne veje, osnovno, primarno vejo pa nisem ožičil ker sem jo nameraval pozicionirati z tehniko napenjanj in jo na ta način približati deblu. Ker osnovna veja ni bila v celoti ožičena in posledično ni imela dodatne opore na deblu se je, ob napenjanju v točki stika z deblom, v celoti odlomila. Lekcija osvojena, veja odlomljena. Nikoli več ne bom uporabljal tehnike napenjanja brez dodatne opore žice na celotni veji.
![]() |
| Prunus Mahaleb 07-2012 - nekaj tednov po razlistenju |
Rešeljika se je tudi po razlistenju lepo odzvala in v nekaj tednih so odgnali novi listi, ter sekundarne veje. Z izjemo odlomljene veje sem z rezultatom te razvojne faze zelo zadovoljen. Zdaj je čas, da drevo počiva, da si opomore od vseh posegov in si nabere moči. Vejo, ki se je odlomila bo potrebno nadomestiti z novo, ki bo zrasla v nekaj letih. V tem času bom delal na nadaljnjem razvoju, ki bo šel v smeri kot je prikazano na zadnji sliki.
![]() |
| Trenutno stanje in razvojna vizija |
torek, 10. julij 2012
Planinski bor (Pinus Mugo) yamadori
To pomlad sem imel precejšnjo srečo in še eno obetavno drevo je dopolnilo mojo zbirko. Gre za yamadori vrste planinski bor (Pinus Mugo), ki je hitro postalo eno izmed najljubših dreves v mojem vrtu. Ima vse,…prijateljsko začetno zgodbo, zgodovino, naravne brazgotine, dinamiko, je zahtevno in posledično vedno znova okupira možgane.
Po prvih mesecih novega domovanja je drevo v dobri formi, zdravo, kaže, da se počuti dobro. Najpomembnejši trenutni načrt je, da tako tudi ostane. V miru in s pravilno oskrbo bo sedaj drevo nekaj časa v miru nabiralo moči. V tem času bodo padale debate, nastajala bo vizija razvoja, skicirane bodo ideje nove oblike in takoj, ko bo pravi čas se bo pričela vizija uresničevati.
![]() |
Pinus Mugo - Yamadori
|
![]() |
| Natural deadwood |
![]() |
| Pinus Mugo - Yamadori |
nedelja, 1. julij 2012
Rešeljika - Yamadori
Ta Rešeljika (Prunus Mahaleb) je letos dopolnila mojo zbirko. Gre za zelo zanimivo drevo z dobrim gibanjem, zanimivo dinamiko in izjemnim potencialom, ki omogoča veliko različnih možnosti oblikovanja. Čisto po mojem okusu.
![]() |
| Rešeljika - yamadori |
![]() |
| Rešeljika yamadori - druga stran |
![]() |
| Rešeljika yamadori - pogled od blizu |
![]() |
| Rešeljika yamadori |
Naročite se na:
Objave (Atom)



































