nedelja, 26. februar 2012

Progetto Futuro in Enrico Savini

Vikend je bil ponovno v znamenju šole Progetto Futuro. Tematika je bila tokrat "mrtvi les", ki je prav gotovo šibka točka mnogih bonsajev. Mrtvi les je iz nekega razloga oblikovni element za katerega veliko krat slišim: "No edino mrtvi les še ni dokončan". Nekako se temu elementu posveča manj pozornosti kot ostalim oblikovnim elementom.




Kakršni koli so razlogi za to, v bistvu sploh ni pomembno, pomembno je, da  sem ta vikend spoznal kako zelo široko, zahtevno in pomembno je oblikovanje "mrtvega lesa", če želimo izdelati res prepričljiv in kakovosten bonsaj. 

Oblikovanje mrtvega lesa je kot večino stvari v bonsajizmu seveda specifično za vsako drevesno vrsto, prilagaja se oblikovnemu slogu in naravnim značilnostim drevesa. Uporabljajo se mnoge različne tehnike, od ročnega dela, do uporabe brusilnih, vrtalnih in še kakšnih strojev, do posebnih trikov, ki pospešijo učinke, ki jih bi drugače dosegla narava skozi neko daljše obdobje. 


Enrico Savini

Učno delavnico je tudi tokrat vodil Enrico Savini,  pomagal pa mu je Tommaso Triossi. Znanja torej prav gotovo ni manjkalo, volje do učenja še manj, družba je bila kot vedno odlična, drevesa dobra. Vsi pogoji za zabavno in uspešno delo so torej bili izpolnjeni.


Vid, Enrico in Modri



Skupinsko delo

Tomaž pri delu na Brinu

Tomaž pri delu na Tisi


Blaž pri čiščenju žive vene na Brinu

Marija 

Nik in njegova Tisa

Tommaso in Vid

Janez pri delu na njegovem odličnem Boru

Matej v polni koncentraciji

Enrico Savini pri žganju lesa

Dva dni smo delali, črpali znanje, nabirali praktične izkušnje pod mentorstvom obeh inštruktorjev in na koncu je nastalo kar nekaj perspektivnih oblikovnih rešitev.

Matejeva mojstrovina (žal pri slikanju še neposušena)

Detajl na Janezovem Boru

Nikov izdelek

Tomaževa Tisa

Jaz sem tokrat delal na Boru vrste Pinus Mugo, ki je imel tako kot večina preostalih dreves na delavnici, popolnoma neobdelane ravne veje. Po dveh dnevih dela na drevesu je napredek zelo zadovoljiv, a še vedno bo narava skozi čas dodala tisto končno piko na i. Torej "mrtvi les" tudi tokrat še ni čisto dokončan.

Suhe veje na Boru pred delavnico....
...po delavnici

...po delavnici

...po delavnici

...po delavnici

nedelja, 19. februar 2012

Gaber po dveh letih in treh posegih

Spomladi 2010 sem ta Gaber prenesel iz narave in takrat se je pričela njegova zgodba. Prvo leto je bil deležen pred vsem miru in oskrbe. Zraven primerne lege z zmerno količino sonca, dobrega prepustnega substrata in obilice gnojenja z organskim gnojilom, sem na tem drevesu prvič uporabil tudi Root Safe Bonsai Growth Stimulant, ki se je kot kaže kar dobro obnesel.

Gaber (Carpinus betulus) - 2010-03

Zaradi dobre kondicije drevesa sem se naslednjo pomlad odločil za dva posega hkrati. Prvo oblikovanje in presaditev v bonsaj posodo. Oblikovanje v prvi fazi je bilo pred vsem osredotočeno na odstranjevanje debelih vej in oblikovanje ran, ki so bile posledica odstranjevanja vej. Veje, ki so bile na drevesu so bile namreč predebele, brez pravega gibanja, primernega ožanja, naklon pod katerim so rastle iz debla je bil neustrezen, skratka bile so neprimerne, zato sem se odločil, da jih razvijem popolnoma na novo in ohranim samo deblo, ter vse mlade veje, ki so se razvile v prvem letu v posodi.

Po tem posegu se je Gaber ponovno dobro odzval z bujno rastjo, ki pa je bila vseeno manj intenzivna kot leto pred tem. Predvidevam, da je to bila predvsem posledica ponovnega presajanja v drugo posodo in posledično zmanjšane koreninske mase.

Ker je Gaber v jeseni kazal dovolj energije in dobro kondicijo sem ga pred nekaj dnevi, v okviru skupinske delavnice TORA, ponovno oblikoval. Tokrat je bil na vrsti izbor in pozicioniranje primarnih vej. Izbor vej sem do neke mere delal že med lansko rastno sezono. Nove veje ali poganjke, ki so bile na popolnoma neprimernih mestih sem takoj odstranil in tako so veje, ki so ostale na drevesu, dobile več energije in so se hitreje razvijale.


Gaber (Carpinus betulus) - 2012-02 pred oblikovanjem


Glede na to, da gre v tem primeru za precej klasični formalni oblikovni slog, ki sam po sebi nima zanimivih oblikovnih elementov oziroma posebnosti, ki so lahko nek osrednji oblikovni element, oziroma neka specifika, zanimivost, ki jo želimo v designu posebej izpostaviti, je pri oblikovanju toliko bolj pomembno, da je oblika takšnega drevesa idealizirana. 

V tem trenutku, pri trenutnem dosegu mojega znanja, to zame pomeni, da ima osnovno deblo ustrezno ožanje, da je izpostavljen najboljši pogled na nebari, da so veje ravno prav dinamične, da imajo ustrezno gibanje in ožanje, ter kvalitetno razvejanost in strukturo (ta seveda pride na vrsto v naslednjih fazah).

Gaber (Carpinus betulus) - 2012-02 po oblikovanju 

Po drugem oblikovanju se počasi kaže obris, a za nadaljevanje lahko trenutno naredim samo še kratko analizo posameznih elementov stanja, ki so dobre smernice za nadaljnji razvoj. 

Osnova primarnih vej je nastavljena. Veje so trenutno še pretanke, pramalo razvejane in v večini primerov prekratke. Več časa je cena novega razvoja vej. Ima pa takšen način razvoja bistveno prednost in sicer to, da jih lahko (z malo sreče) razvijemo točno tam kjer jih želimo, da jih lahko razvijamo postopoma, kar pomeni možnost dodajanja ustreznega gibanja in ožanja vsake posemezne veje.


Posoda je primerna, kot kaže bo ostala kar končna, spremenil pa se bo kot pod katerim bo drevo posajeno pri naslednjem presajanju. Nebari je prav tako soliden. Pri naslednjem presajanju ga bo potrebno bolje izpostaviti.


Vrh je trenutno previsok. Daljši je ostal zaradi dveh razlogov. Prvi je ta, da se bo na ta način vrh hitreje odebelil, saj je trenutno pretanek. Drugi pa ta, da bom natančno višino drevesa določil skladno z dolžino in debelino vej, ki prav tako še niso dokončno razvite.

In te zadeve bodo nekako smernice za nadaljnji razvoj. V nekaj letih zna biti prav prepričljivo majhno drevo.

petek, 17. februar 2012

Naj se igre pričnejo, sezona 2012 je tukaj

Atelje za umetnost in filozofijo bonsajev TORA je letos zaradi prostorske pridobitve, svoja vrata odprl bolj zgodaj kot običajno in tako smo pred nekaj tedni pričeli s skupinskim delom na drevesih. Meni osebno je delo v skupini izjemno všeč. Razlogov za to je več, pred vsem je izmenjava mnenj, različnih pogledov in posvetovanje glede možnih oblikovnih možnosti, razvojnih korakov in vizij bistveno bolj raznolika.  Odneseš več, dobiš širino in vidike na katere sam ne pomisliš.

Na prvih treh delavnicah sem delal na navadnem brinu iz drevesnice, ki sem ga kupil izključno za vajo, nabiranje izkušenj in treniranje žičenja. Brin je popolnoma navaden začetniški material, ki je že v začetku nakazal svojo osnovno oblikovno smer, ki je prav klicala po slogu kaskada.


Brin (Juniperus chinensis) - pred oblikovanjem

Linija debla je  nakazovala precej dobro možnost za oblikovanje v slogu kaskade, zato je bilo v naslednjem koraku pomembno, da se ta linija debla čim bolje povdari, da pridobi zanimivo gibanje, ki bo v celoti skladno in bo opazovalca tekoče vodila po drevesu od vrha navzdol.


Obstoječa linija debla je bila ravna in nezanimiva zato smo temu elementu namenili precej časa in energije. Porabljen čas se je obrestoval, saj je brin dobil prav zanimivo gibanje v zgornjem delu krošnje, ki se nato tekoče nadaljuje v podobnem ritmu navzdol.

Podrobnejši pogled na linijo debla pred oblikovanjem

Osnovna linija debla po oblikovanju

Po tem, ko je bila osnova zastavljena, je bil na vrsti izbor vej za oblikovanje krošnje, žičenje vseh vej in pozicioniranje ogrodja, oziroma osnovne oblike krošnje. Matej hvala za pomoč pri žičenju :)

Brin po prvem oblikovanju

Po dokončanju te faze oblikovanja smo rezultat skupinsko pregledali in skozi diskusijo smo prišli do zaključka, da je potrebno narediti nekaj manjših korekcij in eno večjo, ki je vsaj po mojem mnenju naredila bistveno razliko. Ravno takšne stvari so vsaj zame dodana vrednost skupinskega dela, različna mnenja, različni pogledi in ideje so recept za boljši rezultat in poglobljeno znanje. Seveda se tudi bistvene spremembe nisem spomnil sam:)

Brin po par manjših in eni večji korekciji

V tej fazi se pri tej vrsti brina krošnja še ne da oblikovati prepričljivo, vendar je osnova za razvoj nastavljena. Sedaj si bo brin malo odpočil, nabral novih moči, nato pa sledi intenzivno goščenje krošnje in delo na podrobnostih krošnje, suhem lesu,...