ponedeljek, 14. november 2011

Zaključek sezone - Yamadori in Jastrebarsko

Ta sezona je bila izjemno zanimiva in raznolika, zgodilo se je veliko stvari, pridobljenega je bilo precej novega znanja in izkušenj. Moja zbirka dreves se je letos obogatila in kar nekaj dreves je naredilo dober razvoji korak naprej...če povzamem "od oka" je bila to dobra sezona.

Tako kot se je celo leto odvijalo se tudi zaključuje. Zadnji dnevi so bili precej intenzivni in več kot zanimivi. Za začetek zaključka sezone je mojo zbirko dopolnila nova smreka.

11-2011 - Smreka (Abies Picea) - Yamadori

V petek sem se z največjim veseljem pridružil Janezu in Mateju na skupnem izletu. Bilo je super, dobre debate, lepa narava, veliko smeha in vsaj zame veliko prehitre hoje (resno sem razmišljal o prenehanju s kajenjem :) ). Odlična družba je bil ključi razlog, da je čas minil kar malo prehitro, a za tolažbo je mojo zbirko dopolnil prvi macesen. 

11-2011 - Macesen (Larix Decidua) - Yamadori

Sobota in nedelja sta prav tako minili kot bi trenil. Hrvatski bonsai klub je  kot podružnica TORE organiziral delavnico in zelo sem vesel, da sem imel možnost pomagati Tomažu pri izvedbi te dvodnevne delavnice. 

Teoretični del delavnice - prezimovanje dreves

Po uvodnem teoretičnem delu  delavnice (tokratna tema je bila "Prezimovanje") je sledilo praktično delo na drevesih. Prvi dan sem  Željku pomagal ožičiti smreko, ki je kasneje pod Tomaževimi rokami dobila svojo prvo novo podobo. Drug dan pa sem pred vsem pomagal Nikolaju pri delu na njegovem brinu. Oba dneva sem neverjetno užival.


Tomaž pri oblikovanju


Željkova smreka pred delavnico

Željkova smreka po delavnici


Dean pri delu na svojem Boru


Sam si bom delavnico zapomnil po dveh stvareh.  Prvič po žičenju. In drugič po izjemni skupini kolegov iz hrvaške, skupini, ki ima dobro energijo, je polna entuzijazma in res upam, da bom imel še kakšno priložnost za ponovno srečanje.

ponedeljek, 7. november 2011

Progetto Futuro in Enrico Savini

Ta vikend sem preživel v šoli Progetto Futuro, kjer smo učenci drugega letnika dva dni delali in se učili pod mentorstvom Enrica Savini in njegovega asistenta Tommasa Triossi. Osrednja tema so bili bori in po zanimivem teoretičnem delu smo nadaljevali z praktičnim delom na svoji drevesih. 

Zanimiv teoretični del
Informacij in praktičnih nasvetov je bilo tokrat izjemno veliko in nekako moram vso to novo znanje prvo prežvečiti in popredalčkati. V vsakem primeru pa se je samo potrdilo pravilo, da ko misliš, da nekaj malega znaš, hitro ugotoviš, da je to tako zelo malo, da je to en tak majhen, mini delček, ki ga bo treba še dolgo nadgrajevati, izpopolnjevati in pred vsem zavzeto delati.















Delal sem na boru vrste Pinus Mugo, ki je doživel svojo prvo oblikovanje. V tej fazi je bilo drevo oblikovano samo do stopnje kjer je nakazana osnovna oblika, prva ideja, ki še vedno dopušča možnost kakšnih manjših sprememb. Smernica oblike in slog drevesa pa je sedaj jasen, polkaskada z majhno kompaktno krošnjo in veliko dominantnega suhega lesa. 

Pinus Mugo pred oblikovanjem


Enrico Savini in njegove "magične roke"

Nekaj vej, ki jih v  končni obliki ne bo več je na drevesu ostalo kot pomoč za črpanje energije, drevo je oblikovano do stopnje, ki je varna za preživetje in zdravje drevesa. Naslednja leta sledijo nadaljnji razvojni koraki, suhi les, razvoj sekundarnih vej, podrobnejša definicija krošnje, postopna menjava substrata in tako naprej...

Pinus Mugo po prvem oblikovanju

Za zaključek pa še nekaj slik dreves ostalih udeležencev, ki so že v bolj zrelih razvojnih fazah in so doživele izjemne preobrazbe.

Pinus Mugo prej (Nik Rozman)
Pinus Mugo potem (Nik Rozman)
Bor na skali po oblikovanju (Blaž Jemec)

Bor by Rajko Podgornik Reš prej
Bor by Rajko Podgornik Reš potem

Dobro je bilo...

ponedeljek, 17. oktober 2011

5. Alpe-Adrija razstava v St. Veitu

Ta vikend smo se člani SBK  udeležili razstave Alpe Adria, kjer smo zraven številne udeležbe članov, razstavo dopolnili tudi s petimi slovenskimi drevesi. V rotovžu starega, izjemno simpatičnega mestnega jedra St. Veita, je bilo razstavljenih približno 100 dreves iz Avstrije, Italije, Nemčije in Slovenije. V okviru razstave so se odvijale tudi delavnice predstavnikov posameznih klubov. Večino delavnic je vodil italijanski inštruktor Adriano Bonini, ki je prav tako ocenil in izbral nagrajena drevesa.

Razstavni prostor
Zame je bila ta razstava premierna, saj sem prvič razstavljal svoje drevo in nekako si ne znam predstavljati bolj prijetne prve razstave. V St. Veitu sem preživel dva lepa dneva v odlični družbi. Prijatelje bonsajiste je dopolnila moja družina v celotni sestavi Vesna, Tilen in Natan. Slovenski bonsaj klub je dosegel odličen uspeh, saj smo skupaj prejeli štiri nagrade. 

Nikov klek je prejel prvo nagrado po izboru občinstva, prav tako Nikov korejski gaber, je prejel nagrado v kategoriji srednje velikih dreves, Tomažev brin je prejel nagrado v kategoriji velikih dreves, moj "Waterfall" pa nagrado za najboljše drevo na razstavi. 


Za piko na "i" je ob koncu poskrbel še moj sin Tilen, ki se je odzval na povabilo organizatorjev, zbral pogum in odkorakal na oder, ter izžrebal nagrajence med obiskovalci. Ne vam kaj več si lahko človek zaželi.


Klek - Nik Rozman

Brin - Tomaž Kovšca

Pacipresa - Miha Medvešček

Korejski gaber - Nik Rozman

Moj brin "Waterfall" 

Tilen po tem ko je izžrebal nagrajence med obiskovalci.
Zelo pogumen si bil Tilen. Dadi je ponosen nate :)

Pa je vseeno veliko več kar si lahko človek zaželi. Zgodbo o "Waterfallu" osebno dojemam veliko bolj široko, gre za zgodbo o zaupanju med učiteljem in učencem, gre za zgodbo, ki se je začela prav v St. Veitu, kje mi je Tomaž Kovšca nesebično povedal  o možnosti nakupa dobrega materiala, gre za zgodbo kjer sva s Tomažem to drevo prvič skupaj oblikovala in ga dobri dve leti kasneje, pred razstavo tudi skupaj pripravila za premiero, gre za zgodbo o prenosu znanja in izkušenj, gre za sinergijo drevesa, učitelja in učenca...Tomaž hvala, kljub temu, da je stisk roke po objavi rezultatov v gneči izpadel medel, je bil pristen in poln hvaležnosti.

Pred vsem pa je treba nadaljevati z dobrim delom na nivoju kluba. Že v prejšnjem postu sem se dotaknil te teme dela v klubu, dobre energije, kvalitete domačega znanja, velikega potenciala med člani in drevesi, ki jih imamo. Tudi ta rezultat kljub temu, da gre za manj prestižno razstavo, dobro delo na nivoju celotnega kluba nedvomno potrjuje. 

Prav je da stremimo po znanju iz tujine, ampak moramo se zavedati, da imamo doma, čisto pred vrati izjemno dobre učitelje, da imamo doma izjemno dobro platformo za kvalitetno delo v prihodnosti, samo izkoristiti jo še moramo, vsak po svoje ampak kot ekipa.



Ekola to je to. Za konec še nekaj razstavljenih dreves iz ostalih držav.








P.S.: Nik hvala še enkrat za posojeno mizico.

sreda, 12. oktober 2011

Od St.Veita do "Waterfall-a" in nazaj

Prav zanimivo je kako se nekateri dogodki prepletajo, poklopijo, razvijejo, ali enostavno samo zgodijo...približno dve leti, štiri mesece in tri dni je minilo od tega, ko sem si prvič ogledal razstavo v St.Veitu v Avstriji. Na razstavi mi je Tomaž povedal, da Raje prodaja dober material za kaskado in še isti dan se je ta perspektivni brin peljal z menoj domov. Nekaj mesecev za tem sva jo s Tomažem prvič oblikovala in leto za tem je dobila svojo prvo in kot kaže, tudi zadnjo posodo. Pred dvema dnevoma je drevo odšlo nazaj do Rajeta, kjer sva jo skupaj s Tomažem na delavnici pripravila na prvo razstavo, ki bo čez tri dni, nikjer drugje, kot v St.Veitu v Avstriji. Logično!

2009-06 - Perspektiven izhodiščni material


V tem obdobju, med vsemi temi dogodki je kaskada naredila par kilometrov na cesti, še več kilometrov razvoja v obliki in se razvila iz perspektivnega materiala v všečno kaskado, ki sliši na ime "Waterfall". 

2011-10 - Waterfall

V tem istem obdobju je nivo znanja slovenskega bonsajizma izredno napredoval, nabralo se je veliko izkušenj, razvilo se je precej kvalitetnih bonsajev in člani SBK so dosegli kar nekaj zavidljivih in odmevnih rezultatov na najvišjem evropskem nivoju. 

V teh dveh letih, štirih mesecih in treh dneh, so se vezi in odnosi med ljudmi, ki se ukvarjamo z bonsajizmom poglobile, čuti se dobra energija, dobra volja, motivacije ne manjka, vlaga se veliko energije, nesebično si izmenjujemo znanje, izkušnje, imamo vizije za naprej in vso to prepletanje, ves ta razvoj dogodkov je razlog, da se enostavno v tem "ringelšpilu" človek dobro počuti, se razvija in raste. 

Ko imam dober dan in pogledam "Waterfall" vidim v njem vse to...ko imam slab dan, pač gledam vstran.


Skoraj pripravljen - Foto: Tomaž Kovšca

nedelja, 9. oktober 2011

Vikend by "Hans Van Meer"

Ta vikend bi enostavno najlažje opisal kot idealen. Slovenski bonsaj klub je gostil mojstra Hans Van Meera iz Nizozemske, ki je najprej v soboto izvedel delavnico, v nedeljo pa demonstracijo. 


Hans Van Meer se je izkazal za odličnega mojstra bonsajizma in veliko, izjemno osebnost. Osebnost, ki ne prenaša samo znanja in izkušnje ampak ustvari odlično vzdušje, osebo ki v mojih očeh pooseblja smisel bonsajizma. Energija na delavnici je bila izjemna in delo v takšnem okolju, delo pod mentorstvom take velike osebnosti, delo v tako dobri družbi je bilo preprosto izjemno...Vse kar je potrebno za opis delavnice: "To je to". Dodatne besede niso potrebne.

Hans Van Meer








Na delavnici sem delal na vsaj zame precej zahtevnem izhodišču, ki je pod mentorstvom Hans Van Meera in pomočjo Tomaža Kovšce doživelo zelo obetavno preobrazbo. Absolutno korak naprej, zdaj sledi počitek, premislek, načrt, nato pa gremo korak naprej.

Juniperus - Pred oblikovanjem

Juniperus - Po oblikovanju
Drugi dan je Hans Van Meer demonstriral delo na zanimivem drevesu, kjer je bilo v ospredje postavljena dolgoročna strategija razvoja. Ni šlo za klasično demonstracijo kjer je primarni cilj show in prikaz čim boljšega končnega rezultata. 


Šlo je za demonstracijo dela kot ga mojster izvaja doma na svojih drevesih. V tej fazi je tako Nikov Bor (Pinus Mugo) doživel preobrazbo, ki precej jasno nakazuje končno podobo, a hkrati dopušča dovolj svobode za dokončanje vseh podrobnosti v naslednjih fazah razvoja in je dobra osnova za naslednje korake do končne oblike. Če sem se v teh letih kaj naučil je to to, da je takšen način sicer dolgotrajnejši, zahteva več potrpežljivosti, a se vedno obrestuje. 

Nikov Bor (Pinus Mugo) pred demonstracijo




Popolni vikend se je končal z obiskom Tomaža Kovšce, Tomaža Hafner in Hans Van Meera, ki si je med sproščenim klepetom ogledal in pokomentiral drevesa na mojem vrtu in to je dalo samo še kljukico na šumnik res popolnemu vikendu. 

Hans Van Meer in moja smreka

Zadovoljstvo in veselje