ponedeljek, 17. oktober 2011

5. Alpe-Adrija razstava v St. Veitu

Ta vikend smo se člani SBK  udeležili razstave Alpe Adria, kjer smo zraven številne udeležbe članov, razstavo dopolnili tudi s petimi slovenskimi drevesi. V rotovžu starega, izjemno simpatičnega mestnega jedra St. Veita, je bilo razstavljenih približno 100 dreves iz Avstrije, Italije, Nemčije in Slovenije. V okviru razstave so se odvijale tudi delavnice predstavnikov posameznih klubov. Večino delavnic je vodil italijanski inštruktor Adriano Bonini, ki je prav tako ocenil in izbral nagrajena drevesa.

Razstavni prostor
Zame je bila ta razstava premierna, saj sem prvič razstavljal svoje drevo in nekako si ne znam predstavljati bolj prijetne prve razstave. V St. Veitu sem preživel dva lepa dneva v odlični družbi. Prijatelje bonsajiste je dopolnila moja družina v celotni sestavi Vesna, Tilen in Natan. Slovenski bonsaj klub je dosegel odličen uspeh, saj smo skupaj prejeli štiri nagrade. 

Nikov klek je prejel prvo nagrado po izboru občinstva, prav tako Nikov korejski gaber, je prejel nagrado v kategoriji srednje velikih dreves, Tomažev brin je prejel nagrado v kategoriji velikih dreves, moj "Waterfall" pa nagrado za najboljše drevo na razstavi. 


Za piko na "i" je ob koncu poskrbel še moj sin Tilen, ki se je odzval na povabilo organizatorjev, zbral pogum in odkorakal na oder, ter izžrebal nagrajence med obiskovalci. Ne vam kaj več si lahko človek zaželi.


Klek - Nik Rozman

Brin - Tomaž Kovšca

Pacipresa - Miha Medvešček

Korejski gaber - Nik Rozman

Moj brin "Waterfall" 

Tilen po tem ko je izžrebal nagrajence med obiskovalci.
Zelo pogumen si bil Tilen. Dadi je ponosen nate :)

Pa je vseeno veliko več kar si lahko človek zaželi. Zgodbo o "Waterfallu" osebno dojemam veliko bolj široko, gre za zgodbo o zaupanju med učiteljem in učencem, gre za zgodbo, ki se je začela prav v St. Veitu, kje mi je Tomaž Kovšca nesebično povedal  o možnosti nakupa dobrega materiala, gre za zgodbo kjer sva s Tomažem to drevo prvič skupaj oblikovala in ga dobri dve leti kasneje, pred razstavo tudi skupaj pripravila za premiero, gre za zgodbo o prenosu znanja in izkušenj, gre za sinergijo drevesa, učitelja in učenca...Tomaž hvala, kljub temu, da je stisk roke po objavi rezultatov v gneči izpadel medel, je bil pristen in poln hvaležnosti.

Pred vsem pa je treba nadaljevati z dobrim delom na nivoju kluba. Že v prejšnjem postu sem se dotaknil te teme dela v klubu, dobre energije, kvalitete domačega znanja, velikega potenciala med člani in drevesi, ki jih imamo. Tudi ta rezultat kljub temu, da gre za manj prestižno razstavo, dobro delo na nivoju celotnega kluba nedvomno potrjuje. 

Prav je da stremimo po znanju iz tujine, ampak moramo se zavedati, da imamo doma, čisto pred vrati izjemno dobre učitelje, da imamo doma izjemno dobro platformo za kvalitetno delo v prihodnosti, samo izkoristiti jo še moramo, vsak po svoje ampak kot ekipa.



Ekola to je to. Za konec še nekaj razstavljenih dreves iz ostalih držav.








P.S.: Nik hvala še enkrat za posojeno mizico.

7 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Bravo Roland, čestitke! Osebno zadovoljstvo je tisto, ki največ šteje in to se pri tebi zazna.

Nik Rozman pravi ...

Ni problema Roland. Lepo, da ti je prišla tako prav ;-)

LP

Raje pravi ...

Še močan stisk moje desnice¨!
Čestitam!
Raje

Roland Petek pravi ...

Anonimni, hvala za čestitke in lepe besede.

Roland Petek pravi ...

Raje, najlepša hvala.
Vračam stisk

Andrej Arnšek pravi ...

Čestitke še iz moje strani! Res ti privoščim!

Roland Petek pravi ...

Hvala Andrej.